Ko sem se po študiju arhitekture začel resneje ukvarjati z vodenjem projektov, sem hitro ugotovil, da lep načrt še ne pomeni kakovostne izvedbe. Na papirju je marsikaj videti idealno, a ko enkrat stopiš na gradbišče, pridejo v ospredje čisto druga vprašanja, kot na primer statika, materiali, časovni roki, usklajevanje ekip. Takrat sem začel zares ceniti, kako ključno vlogo ima gradbeni inženiring.

Ni šlo več le za oblikovanje, temveč za razumevanje procesov, ki stojijo za tem, da ideja postane objekt. Ko sodeluješ z dobrim inženirjem, se stvari premikajo. Projekt ima ritem, težave se rešujejo pravočasno, komunikacija teče. Brez te komponente tudi najboljše ideje obstanejo v teoriji.

Gradbeni inženiring je most med načrtom in realnostjo

Spomnim se konkretnega primera: stanovanjski objekt, kjer se je že v začetni fazi pojavilo vprašanje temeljenja zaradi zahtevne geološke sestave tal. Prav gradbeni inženiring je bil tisti, ki je s pravočasno analizo, preračuni in prilagoditvami omogočil, da smo projekt lahko nadaljevali brez večjih zamud. Takrat sem dokončno razumel, da je ta vloga nepogrešljiva. Tiha, a ključna.

Danes vsak projekt gledam drugače. Vem, da brez močnega tehničnega zaledja ni stabilnosti, ni dolgoročnosti, ni varnosti. Gradbeni inženiring je tisti most med načrtom in realnostjo. In kadar deluje, se to občuti. Ne le med gradnjo, ampak tudi desetletja kasneje, ko objekt še vedno stoji tam, kjer mora – zanesljiv, trden in domišljen.

Danes, ko sodelujem pri večjih projektih, pogosto vidim, kako pomembno je, da gradbeni inženiring vstopi v proces že od samega začetka. Ne šele, ko se pojavijo problemi, ampak že pri načrtovanju. Takrat, ko se še lahko naredijo ključne prilagoditve brez večjih stroškov. Dober inženir zna predvideti, kar drugi spregledajo. Je tisti, ki drži projekt skupaj, med idejo in izvedbo, med estetiko in nosilnostjo, med rokom in proračunom. V zadnjih letih sem prepričan le o eni stvari: brez kakovostnega gradbenega inženiringa ni kakovostne gradnje. In to opazi vsak, ki mu je mar za dolgoročno vrednost.…

Read More

V današnji prilogi dnevnega lokalnega časopisa je bil objavljen članek o dogajanju na mestni tržnici. Na sobotnem sejmu lokalne obrti in podeželja, ki se je odvijal na mestni tržnici, je največ pozornosti pritegnil domači mlinar, ki je znan po svoji več deset letni tradiciji mletja žita in pridelave kvalitetne domače moke.

Obiskovalcem je v svojem preprostem, a prepričljivem govoru pojasnjeval, zakaj je pravilno skladiščenje žit bistvenega pomena za ohranitev kakovosti končnega izdelka. Mlinar, ki vodi mlin že v tretji generaciji, je povedal, da lahko imate najboljšo pšenico na svetu, ampak, če je skladiščenje nepravilno bo splesnela ali se okužila z insekti in iz nje ne bo mogoče pridelati dobre moke. Razložil je, da pravilno skladiščenje pomeni več kot zgolj streho nad glavo. Skladiščni prostor mora biti suh, zračen in brez prisotnosti škodljivcev. Temperatura v skladišču mora biti stabilna, saj njeno nihanje spodbuja razvoj plesni. Žita je treba redno pregledovati in premetavati, da se prepreči nastajanje vlage, je povedal in pokazal nekaj vzorcev različno skladiščenega žita, pri čemer je bila razlika v videzu on vonju več kot očitna.

Znani domači mlinar opozarja, da je skladiščenje ključ do kvalitetne moke

Poudaril je tudi, da veliko manjših pridelovalcev in ljubiteljskih pekov ne posveča dovolj pozornosti temu koraku, koraku skladiščenje, kar vpliva na končni okus in kakovost kruha ali testenin. Pravi, da ni vseeno ali moka zadiši po oreščkih ali po zatohlem. Dober pek takoj opazi razliko. Zbrani obiskovalci so mu z zanimanjem prisluhnili, saj je poleg same razlage, le to še popestril tudi z demonstracijo, kako prepoznati dobro skladiščeno žito in kako lahko vsak doma izdela preprosto zračno posodo za shranjevanje moke. Ob koncu predstavitve je mlinar izpostavil pomen znanja in tradicije. Povedal je, da so včasih bile te stvari samoumevne, danes pa da se zdi, da jih moramo znova učiti in da je vesel, da lahko svoje znanje deli naprej. Postal ni samo mlinar, temveč tudi ambasador stare obrti, ki jo ohranja z ljubeznijo in spoštovanjem do narave.

Njegovo sporočilo je jasno, kakovost se začne že pri skladišču, vse ostalo je le posledica.…

Read More

Že nekaj časa sem iz stanovanja nad mojim slišal prepire, dolge pogovore in včasih tudi obupano tišino. Soseda in sosed sta bila par, ki smo ga vsi poznali kot dolgoletna zakonca, še iz časov, ko sta skopaj drsala srednje šolske klopi, poročena več kot 30 let.

Toda zadnja leta se je nekaj očitno spremenilo. Njuni pogledi so postajali prazni, pogovori redkejši in celo skupni sobotni izleti so izginili iz njihove rutine. Nekega dne, ko sem ju srečal na stopnišču sta mi mimogrede omenila, da odhajata ma delavnico za pare, kjer se izvaja terapija za partnerje. Sprva sem mislil, da gre za kak oddih, a kasneje sem zvedel, da gre za terapevtski vikend, ki sta ga izbrala kot zadnji poskus, da rešita svoj zakonski stan. Brez velikih pričakovanj, a z nekaj upanja sta se končno odpravila. Delavnica oziroma terapija za partnerje je potekala v mirnem okolju on jezeru, vodila pa jo je izkušena terapevtka, ki je pare vodila skozi pogovore, vaje zaupanja, izmenjavo čustev in razumevanju drug drugega.

Kako terapija za partnerje lahko reši marsikateri zakon

Soseda sta prvič po dolgih letih brez zadržkov govorila o svojih občutkih, strahovih in razočaranjih. Vaje, kot je pisanje pisem drug drugemu, pogledi v oči brez besed in vaje aktivnega poslušanja, so začele prebujati nekaj pozabljenega, bližini in spoštovanje. Ko sta se vrnila iz tega delovnega vikenda sem ju komaj prepoznal. Soseda je spet nosila nasmeh na obrazu, sosed pa jo je prijel za roko kot nekoč. Priznala sta, da je bila terapija za partnerje naporna, čustveno izčrpavajoča, a tudi neverjetno zdravilna. Prvič po dolgem času sta se počutila slišana in razumljena. Naučila sta se, da zakon ni samoumeven, da je kot vrt, ki zahteva nenehno nego, potrpežljivost in čas. Danes ju pogosto vidim, kako skupaj pijeta kavo na balkonu, se smejita ali pa skupaj zalivata rože.

Njun zakon morda res ni popoln, je pa spet živ. In vse to zaradi odločitve, da dasta ljubezni še eno priložnost – z odprtim srcem in strokovno pomočjo.…

Read More

Stil se neprestano spreminja in če želimo biti modni moramo seveda gledati na to. Že kar nekaj časa pa so pajkice potrebne v vsaki omari ženske. Ne samo, da so modne, prav tako so še kako praktične in udobne. Pred časom sem si sama zaželela širokih črnih hlač. Ko sem šla po trgovnah, da bi si jih kupila, mi prav nobene niso bile všeč. Na koncu pa sem rekla, da bom obiskala še mojo edino trgovino, kamor hodim redno po pajkice. Saj veste, vedno najdete kakšen dober novi model pajkic. 

Tako sem na koncu šla v mojo najljubšo trgovino. Prodajalki sem se potožila, da nisem dobila nikjer dobrih črnih širokih hlač, ki bi mi bile udobne. Vse so bile tako neudobne in material mi ni bil všeč. Nato pa me je prodajlka presenetila in mi pokazala široke črne hlače, ki so jih prodajali oni. Kako je to mogoče, sem pomislila tisti trenutek, kajti prepričana sem bila, da imajo samo pajkice. Ona pa mi je razložila, da tudi pri njih gredo naprej z modo. Morajo gledati na to. Tako so bile te črne široke hlače narejene iz blaga za pajkice. Ne znam vam opisati, kako udobne so bile. Čeprav so se mi na začetku zdele preširoke, ko sem jih oblekla, so bile fantastične. Tako prijeten in udoben material. Seveda sem jih kupila in nisem kupila samo črnih hlač, tudi dvojne pajkice sem kupila. Kako srečna sem, da lahko v moji izbrani trgovini kupim tako klače, kot tudi pajkice, kopalke in nogavice. Trgovina je fantastična. Sedaj vem, da bom lahko pri njih kupila še kaj novega in komaj čakam na novo kolekcijo. 

Novo kolekcijo pa čakam zato, ker mi je delavka že povedala, kaj vse bodo dobili in kako lepe pajkice prihajajo, ker so bili na modni reviji in so videli novo kolekcijo. 

Udobne in široke pajkice

Read More

Naš vodja je bil poseben direktor. Za njega je obvladovanje proizvodnje pomenilo nekaj več kot le številke, urnike in rezultate.

Na direktorjevo obvladovanje proizvodnje vsak od nas gleda drugače

Za njega je to bila umetnost poslovanja, kot je za risarja risanje ali za pisatelja pisanje. Pogosto je rekel, da je proizvodnja kot simfonija, vsak del mora biti popolnoma usklajen, vsak član ekipe mora poznati svojo vlogo, šele nato lahko ustvarimo mojstrovino. Imel je neverjetno sposobnost opaziti podrobnosti, ki so drugim uhajale. Ko je zjutraj vstopil v proizvodno halo je njegov pogled v hipu preletel vse stroje in zaposlene. Če je opazil, da je kakšen stroj delal počasneje ali pa da je bila vrstica embalaže manj gladka kot običajno, je takoj ukrepal. Nikoli ni dovoli, da bi majhne težave postale velike. Poudarjal je, da obvladovanje proizvodnje se ne začne v tovarni, ampak v glavi vsakega posameznika. Zato je razumljivo, da je vlagal veliko truda v izobraževanje svojih zaposlenih. Redno je organiziral delavnice.

Njegov moto je bil, da če razumeš zakaj nekaj počneš, boš to naredil bolje. Pomembno mu je tudi bilo, da se v proizvodnji ohranja ravnovesje med tehnologijo in človeškim prispevkom, sicer pa je bil velik zagovornik avtomatizacije in digitalizacije, nikoli pa ni podcenjeval vrednosti človeškega dela in izkušenj. Naš direktor je imel tudi prefinjen občutek za čas. To se je izkazalo pri usklajevanju povpraševanja in proizvodnje. Ko smo dobili nenavadno veliko naročilo ni panično povečeval delovni ur ali pa, da bi pritiskal na ekipo, ne. Namesto tega je raje analitično pristopil k načrtovanju in prerazporeditvi virov. Toda za našega vodjo je bilo obvladovanje proizvodnje tudi nekaj osebnega. S ponosom je govoril, da vsak kos, ki ga ustvarimo nosi naše ime in naš ugled. Zato tudi ni nikoli dopuščal nikakršnih kompromisov pri kvaliteti ali času.

Za njega je bilo obvladovanje proizvodnje način, kako združiti ljudi, tehnologijo in vizijo, da bi ustvarili nekaj na kar smol lahko vsi ponosni.…

Read More

Nekaj časa nazaj sem bila pri stricu, ki ga že dolgo časa nisem videla. Stric se je pred nekaj leti odločil, da bo renoviral hišo, saj je bila ta že zelo stara in res je bil že čas za spremembo. Seveda sem bila zelo vesela zanj in definitivno sem ga želela obiskati, zato da vidim, kako gre. Ko sem prišla tja, sem videla, da je že zelo veliko stvari naredil. Vprašala sem ga, kaj vse še želi spremeniti in začel mi je govoriti o temi, o kateri načeloma nisem kaj dosti vedela. Omenil je geotermalna toplotna črpalka. Hvala bogu sem imela s sabo tudi fanta, ki pa je vedel kar nekaj stvari o tej temi. Moj stric je bil v veliki dilemi, ali je geotermalna toplotna črpalka nekaj, kar se mu splača vzeti ali ne. Moj fant je rekel da je geotermalna toplotna črpalka nekaj, kar ima zelo veliko ljudi in da je slišal same pozitivne stvari.

Mojemu stricu je kar naenkrat odleglo, saj si je to res že močno želel. Rekel je, da je to še edina stvar, ki ga nekako ovira pri temu, da bi končal delo. Končno je dobil odgovor, ki ga je iskal in lahko je nadaljeval z delom in definitivno sem bila zelo vesela zanj, predvsem pa sem bila ponosna. Videla sem, kako je njegova vizija končno videla luč in bila sem zelo vesela. Videla sem njegovo vizijo in kaj si je želel narediti in kako je želel prenoviti dom in moram reči, da me je res pozitivno presenetil. Zelo sem vesela, da sem lahko ta proces tudi videla in da sem lahko delček tudi prispevano. Zelo sem vesela, da je moj fant prišel z mano in da je svetoval mojemu stricu. Geotermalna toplotna črpalka je očitno nekaj, kar je zelo popularnega in veliko ljudi se za te zadeve tudi odloča. 

Geotermalna toplotna črpalka je zelo priljubljena zadeva

Read More

Ko sem pred leti prvič obiskal Izolo, mi je ta obmorski kraj postal zelo hitro všeč. Zelo sem bil namreč navdušen nad lepoto obale in celotnega mesta, kar pa mi je pri slovenski obali do sedaj vedno manjkalo. Tako pa sem lahko v Izoli res videl, da imamo tudi mi zelo lep kos obale, kateri je lahko poleti zelo prijeten. 

Izola hoteli so odlična nastanitev

Takrat pa sem se odpravil le za en dan, kot enodnevni izlet, kjer pa sem se malo sprehodil skozi mesto in si ogledal različne kotičke mesta. Ker pa sem bil nad tem tako navdušen, pa sem se hitro tudi vrnil. Tedaj pa sem se želel odpraviti čez vikend, tako da bi lahko šel malo na morje, ter se odpočil. Zato pa sem potreboval v Izoli kakšno prenočišče. Tedaj pa so se pojavili Izola hoteli, oziroma sem jih našel na spletu, ko sem iskal prenočišče.

Zelo pa me je navdušilo to, da sem lahko dobil zelo široko izbiro, kar pa mi je bilo čudno, saj sem si mislil, da bo med poletjem vse zasedeno in že rezervirano, vendar pa temu ni bilo tako. Tedaj pa so me tudi zelo navdušile cene, ki so jih imeli Izola hoteli. Te cene so bile namreč v primerjavi z cenami ostalih hotelov, zelo nizke. Zato pa bi na začetku skoraj da zgrešil te ponudbe, saj si hotelov sploh nisem želel ogledovati, ker sem jih smatral za zelo drage, kar pa v Izoli ni bilo res.

Tako pa sem nato imel primerno nastanitev, ter sem se lahko odpravil v ta prijeten obmorski kraj, na rahel počitek, oziroma sprostitev od dela. Ta dopust pa mi je bil zelo prijeten, kjer pa sem bil tudi zelo zadovoljen z Izola hoteli. Nudili so mi namreč vse, kar bi si lahko zamislil, zaradi česar pa se bom zagotovo še kdaj vrnil. …

Read More

Z punco sva že kar nekaj časa imela navado, da sva se skoraj vsako nedeljo odpravila na kakšen izlet. Velikokrat, ko pa je bilo lepo vreme, pa sva se odpravila na kakšen pohod. Tako pa sem tudi sedaj, ko je bila na koncu tedna napovedana zelo lepa in sončna nedelja, organiziral prijeten pohod. Tukaj pa je bila najina destinacijo v bližini Bovca, zaradi česar pa sem to že komaj čakal, kajti Bovec je res zelo lep kraj. 

Destinacija, ki pa sem si jo zamislil, pa je bil slap Boka. Ko pa sem si ogledoval različne poti, ki vodijo do slapa, pa sem našel tako cesto, po kateri se je mogoče odpraviti z avtom, ter lahko pridem zelo blizu slapu, vendar pa mi je bila bolj všeč nekoliko bolj planinska pot, saj bi se tako lahko odpravila še na manjši pohod. To pa bi bilo popolno, glede na to, da se zelo rada odpravljava na razne pohode v hribe in gore, tako da bi bila to nekoliko bolj lažja različica takšnega pohoda.

Slap Boka je bil odličen nedeljski izlet

Ko pa sem imel dober plan, kje bova hodila in kako se torej sploh odpraviti do tega slapu, pa sem ji sporočil, kakšen plan imam. Nad tem, da pa se bova odpravila na slap Boka, oziroma do slapu, pa je bila zelo navdušena. Sama je namreč že nekajkrat zasledila slap Boka na raznih socialnih omrežjih in pa na spletu, ter je imela zato kar veliko željo, da se enkrat odpravi tja, tako da je bila zelo vesela nad to idejo. 

Poleg tega, pa je ta slap tudi največji slap v Sloveniji, zaradi česar pa je bilo to še toliko bolj zanimivo. Sam pohod pa je bil res zelo prijeten, katerega pa je še polepšalo lepo vreme in pa čudovita narava, po kateri sva hodila in si jo lahko ogledovala.…

Read More

Že dolgo sem za svojo teraso potreboval nekaj, kar bi mi naredilo senco, tako da bi se lahko znebil motečega sonca, ki je sijalo na mojo teraso skoraj da vse do večera. To sonce je namreč onemogočalo, da bi lahko bil čez dan na tej terasi, ter bi se sprostil. Zato pa sem začel iskati nekaj, kar bi lahko namestil nad teraso, ter bi se raztezalo zadosti dale, da bi bila celotna terasa pod senco.

Tedaj pa sem si začel ogledovati različne pergole in pa tende. Nič od tega pa ni bilo ravno to, kar sem potreboval, namreč obe sta imeli kakšne prednosti in slabosti. Zato pa je bila odločitev res zelo težka. Nato pa sem na spletu našel še pergotende. Te pa so bile popolne, v smislu, da so povezovale vse prednosti obeh, pergol in tend. Na primer, pergotende so imele sprva to prednost, da so imele vsestransko zaščito, oziroma popolno zaščito pred soncem, ter različnimi vremenskimi vplivi, kot je veter, dež in podobno. Konstrukcija, ki pa so jo imele, pa je bila tudi zelo trdna, tako da je to poskrbelo za kakšen močnejši veter, da me ne bi rabilo skrbeti, da bi se sesula. 

Pergotende so bile to kar sem potreboval

Nato imajo pergotende tudi pomičen strešni sistem, kar je spet odlično za prilagodljivost in praktičnost. Vse to, pa je bilo že zadosti razlogov, da sem se na koncu res odločil za pergotende, ter izvedel ta nakup.

Ko pa sem kupil pergotendo, ter jo dodal na svojo teraso, pa sem končno poskrbel za ta prostor, kot sem si želel. Imel sem namreč odlično senco, ki je bila prisotna celoten dan. Nato pa je bila terasa tudi zaščitena pred vsemi vremenskimi vplivi, ter mi je tudi omogočala, da sem lahko kdaj odprl lamelno streho, ter skozi pergotendo spravil tudi nekaj sonca, če sem to želel. Zato pa je bil to res odličen dodatek za moj dom. …

Read More

Sodelavko je kar na enkrat pričela zanimati kolonoskopija in nenehno je spraševala o samem poteku pregleda. Čez čas, ko se je prikazala priložnost za kratek klepet, sem jo vprašala zakaj se toliko zanima za ta pregled. Zaupala mi je, da je njen oče prebolel raka na črevesju in da je slišala, da bi lahko bila ta bolezen tudi dedna pred dispozicija in da bi se rada naročila na preventivne preglede.

Kako poteka kolonoskopija je zanimalo sodelavko

Sedaj sem jo bolj razumela in ji ponudila pomoč, če bo kar koli potrebovala. Imela sem znanko, ki je bila pred kratkim na tem pregledu in povprašala sem jo, če bi bila pripravljena povedati in opisati pregled in povedat, če je kolonoskopija res tako hudo boleča. Bila je pripravljena pomiriti mojo sodelavko in zmenili smo se za dan srečanja. Tako smo se en večer po končani službi dobile na kavi. Kar tako je znanka pričela pripovedovati o svoji izkušnji s tem ,da je že takoj na začetku povedala, da naj ne skrbi preveč. To je sicer res neprijetna preiskava ni pa toliko boleča, saj se vsa ekipa zelo trudi z nasveti, da vse poteka brez komplikacij in bolečin. Pomembne si priprave, da se pred preiskavo očisti črevesje in na dan preiskave se nič ne je in pije. Ko prideš na preiskavo ti najprej dajo blago pomirjevalo, ki pomaga, da se sprostiš. Ko si že na mestu na mizi te poležejo na levo stran z malo pokrčenimi koleni. Potem zdravnik vstavi kolonoskop, to je tanek instrument, ki je prožen in ima na eni strani kamero, v danko in v debelo črevo. To mu omogoči, da vidi črevo, lahko odščipne tudi kakšen polip ali kakšen vzorec od sumljivega tkiva. Cel postopek traja od pol ure do eno uro, odvisno od situacije.

Tudi po postopku malo odležiš, dokler ne spusti sedativ. Še isti dan se lahko vrneš domov. Potrebuješ pa prevoz, ker sam ne smeš vozit zaradi pomirjevala. Ko jo je sodelavka poslušala, se ji kolonoskopija ni več zdela tako strašna in je rekla, da bo pa to zmogla.…

Read More