Ko sem se po študiju arhitekture začel resneje ukvarjati z vodenjem projektov, sem hitro ugotovil, da lep načrt še ne pomeni kakovostne izvedbe. Na papirju je marsikaj videti idealno, a ko enkrat stopiš na gradbišče, pridejo v ospredje čisto druga vprašanja, kot na primer statika, materiali, časovni roki, usklajevanje ekip. Takrat sem začel zares ceniti, kako ključno vlogo ima gradbeni inženiring.
Ni šlo več le za oblikovanje, temveč za razumevanje procesov, ki stojijo za tem, da ideja postane objekt. Ko sodeluješ z dobrim inženirjem, se stvari premikajo. Projekt ima ritem, težave se rešujejo pravočasno, komunikacija teče. Brez te komponente tudi najboljše ideje obstanejo v teoriji.
Spomnim se konkretnega primera: stanovanjski objekt, kjer se je že v začetni fazi pojavilo vprašanje temeljenja zaradi zahtevne geološke sestave tal. Prav gradbeni inženiring je bil tisti, ki je s pravočasno analizo, preračuni in prilagoditvami omogočil, da smo projekt lahko nadaljevali brez večjih zamud. Takrat sem dokončno razumel, da je ta vloga nepogrešljiva. Tiha, a ključna.
Danes vsak projekt gledam drugače. Vem, da brez močnega tehničnega zaledja ni stabilnosti, ni dolgoročnosti, ni varnosti. Gradbeni inženiring je tisti most med načrtom in realnostjo. In kadar deluje, se to občuti. Ne le med gradnjo, ampak tudi desetletja kasneje, ko objekt še vedno stoji tam, kjer mora – zanesljiv, trden in domišljen.
Danes, ko sodelujem pri večjih projektih, pogosto vidim, kako pomembno je, da gradbeni inženiring vstopi v proces že od samega začetka. Ne šele, ko se pojavijo problemi, ampak že pri načrtovanju. Takrat, ko se še lahko naredijo ključne prilagoditve brez večjih stroškov. Dober inženir zna predvideti, kar drugi spregledajo. Je tisti, ki drži projekt skupaj, med idejo in izvedbo, med estetiko in nosilnostjo, med rokom in proračunom. V zadnjih letih sem prepričan le o eni stvari: brez kakovostnega gradbenega inženiringa ni kakovostne gradnje. In to opazi vsak, ki mu je mar za dolgoročno vrednost.…