Sodelavko je kar na enkrat pričela zanimati kolonoskopija in nenehno je spraševala o samem poteku pregleda. Čez čas, ko se je prikazala priložnost za kratek klepet, sem jo vprašala zakaj se toliko zanima za ta pregled. Zaupala mi je, da je njen oče prebolel raka na črevesju in da je slišala, da bi lahko bila ta bolezen tudi dedna pred dispozicija in da bi se rada naročila na preventivne preglede.

Sedaj sem jo bolj razumela in ji ponudila pomoč, če bo kar koli potrebovala. Imela sem znanko, ki je bila pred kratkim na tem pregledu in povprašala sem jo, če bi bila pripravljena povedati in opisati pregled in povedat, če je kolonoskopija res tako hudo boleča. Bila je pripravljena pomiriti mojo sodelavko in zmenili smo se za dan srečanja. Tako smo se en večer po končani službi dobile na kavi. Kar tako je znanka pričela pripovedovati o svoji izkušnji s tem ,da je že takoj na začetku povedala, da naj ne skrbi preveč. To je sicer res neprijetna preiskava ni pa toliko boleča, saj se vsa ekipa zelo trudi z nasveti, da vse poteka brez komplikacij in bolečin. Pomembne si priprave, da se pred preiskavo očisti črevesje in na dan preiskave se nič ne je in pije. Ko prideš na preiskavo ti najprej dajo blago pomirjevalo, ki pomaga, da se sprostiš. Ko si že na mestu na mizi te poležejo na levo stran z malo pokrčenimi koleni. Potem zdravnik vstavi kolonoskop, to je tanek instrument, ki je prožen in ima na eni strani kamero, v danko in v debelo črevo. To mu omogoči, da vidi črevo, lahko odščipne tudi kakšen polip ali kakšen vzorec od sumljivega tkiva. Cel postopek traja od pol ure do eno uro, odvisno od situacije.

Tudi po postopku malo odležiš, dokler ne spusti sedativ. Še isti dan se lahko vrneš domov. Potrebuješ pa prevoz, ker sam ne smeš vozit zaradi pomirjevala. Ko jo je sodelavka poslušala, se ji kolonoskopija ni več zdela tako strašna in je rekla, da bo pa to zmogla.