Varna hrana predstavlja eno bistvenih pravic, ki jih je potrebno zagotoviti za vse ljudi. Vsak dan na svetu umre veliko ljudi zaradi zastrupitve s hrano in pitni vodo. V tretjih deželah je to zelo velik problem. Eden od temeljnih ciljev živilske zakonodaje je doseganje visoke ravni varstva človekovega življenja, med drugim tudi pravice potrošnika do varnega živila. Področje zagotavljanja varnosti živil je obravnavano v številnih sklopih zakonodaje in v praksi različno implementirano v sistem nadzora. Slednje odpira raziskovalno vprašanje o celoviti analizi vzrokov za nedoseganje želene stopnje varnosti živil predvsem v gostinskih obratih.
Hrana in pitna voda je okužena z raznimi patogenimi bakterijami. V evropskih državah je seveda standard veliko višji. Pa vseeno ne dosegamo želene stopnje in je hrana, predvsem v restavracijah velikokrat okužena. Da dosežemo cilj, je ključnega pomena ustrezna evropska in nacionalna zakonodaja, ki daje pravno podlago za delo tako nosilcem živilske dejavnosti kot uradnemu inšpekcijskemu nadzoru. Raziskovalne inštitucije, živilska podjetja in uradni nadzor bi morali sodelovati v pripravi ocene tveganja, predvsem na področju odkrivanja mikrobioloških in kemičnih dejavnikov tveganja ter goljufij povezanih s hrano. Ne glede na kompleksnost predpisane zakonodaje na področju živil zaznavamo problematiko implementiranja predpisane zakonodaje v prakso in s tem posledično neprepoznavanje zdravju škodljivih živil na trgu. Največ dvoumnosti opažamo pri razumevanju predpisov, ki so vezani na usposabljanje zaposlenih, ki imajo stik z živili in vzorčenjem živil v gostinstvu.
Kljub velikemu zanimanju za preučevanje varnosti živil v obsežni literaturi, redko zasledimo raziskave, ki bi preučile povezavo med zakonskimi predpisi in izvajanje slednjih v praksi. Ker se usposabljanje in vzorčenje oziroma mikrobiološke preiskave živil z vidika varnosti živila in pravice potrošnika do varne hrane med seboj izjemno povezujeta, menimo, da bi jasno določen koncept nadzora nad varnostjo živil zmanjšal tveganja v povezavi z zastrupitvijo s hrano. Vsak nosilec živilske dejavnosti mora poskrbeti, da ima vpeljan svoj notranji nadzor nad varnostjo živil.…